Kot pravi Štajerc sem tudi jaz bil v Laškem. Seveda v soboto, ko je ognjemet in najbolj nabito z ljudmi. Moj komentar je lahko so tak: Super fešta, super družba in super pijača :). Po mojem mnenju je ta prireditev dovolj trden dokaz, da je Laško slovenska prestolnica piva in zabave.

Če koga nisem pozdravil ali spoznal, je verjetno razlog prekomerno pitje tega čudovitega zvarka iz hmelja. Se vidimo drugo leto!

Tole je bilo slikano pred mariboskim planetom Tuš. Kaj je počel, da je zlomil felgo mi ni jasno. Ena beseda: Ekspert

Mislim, da je zadnji čas, da postanem lastnik 4 kolesnika. V našo družinsko garažo bo (tak je plan), prišla Fiat Brava 1.6. 16 V z poskočnimi 104 KM :). Verjetno mislte, da zato ker je italijan je kurac. Ampak po raziskavi na internetu, ki sem jo opravil, sem ugotovil, da je to avto, ki za svojo ceno ponuja največ. Poleg tega so deli, zelo pocenim kot bodoči član določenega kluba bom imel veliko ugodnosti, zato sem mi nakup splača. Nakup v tujini odpade, ker so stroški samega nakupa predragi. Zadevco pride v garažo, ampak najikiprej je treba it mal delat, faks nardit, pol pa gas so konca! Ker nikoli nisem bil zadovoljen z serijskimi stvarmi, bo avto deležen predelav. Najprej, če bo potrebno, lepotna kirurgija, potem pridejo novi čevelci, alessio montecarlo 16 z 205/45 gumami, zatemnitev, brez muzke ne bo šlo. Dobra dva kilovata moči v zvočnikih, multimedia station od alpine, osvetlitev in pol bomo vidl če bo še kej dnarja ostal še kako prčkarijo.

 

Takle naj bi zgledal

Jap. Prav sem napisal. Našel sem nekaj, kar sem dolgo časa iskal. Zgodilo se je v nedeljo, ko smo z kolegi in cimri imeli ponovno vselitveno fešto. Spoznal sem dekle, ki me preseneča na vsakem koraku. Vse skozi se sprehaja v mojim mislih in vem se v njenih sprehajam tudi jaz. Poznava se komaj en teden in že se mi zdi, da jo poznam celo življenje. Imava skupne točke in uživava v malekonstih, ki obema pomenijo veliko.Zadeva je še sveža, kar pomeni, da obstajajo še določeni strahi. Oba imava slabe izkušnje iz prejšnjih vez, vendar to sedaj vidim kot pozitivno stvar. Zakaj? Enostavno. Naučila  sva se marsikej in sedaj gledava na stvari malce drugače. Lahko rečem malce bol realno in odraslo. Všeč mi je, da je komunikacija najpomembnejša. Brez komunikacije nastanejo skrivnosti, zadrege in neiskrenost. Ne vem kaj naj še rečem. Sem srečen in zaljubljen do ušes !!

Ne vem zakaj pravzaprav tole pišem. Verjetno je krivo prekomerno pitje in feštanje zadnjih dveh dni. Družba zbrana, dobra zabava in prileti vprašanje, kje je pa ...? Sprva mal zamišljeno pogledam in povem, da je ni več. Potem morm obrazložit zakaj, pa kok to itd. Pijem naprej in se zalotim, da razmišljam o tem. Ne morem verjet, da se lahko tako navežeš na človeka. Ko ti dekle postane prav stvar v življenju, je pomembno, da ona to čuti....

Ura je 4.15 in jst nikakor nemorem zaspat. Verjetno je vzrok tega, da sem včeraj spal do treh popoldne. Ja.Naporen vikend je bil. Zanimivo kaj vse se človeku ne plete po glavi, ko leži v postelji in skuša zaspati. Nikakor nemorem izprazniti glave, da bi lahko zaspal. V upanju, da me bo tole pisanje toliko utrudilo, da bom lahko zaspal. Bomo videli. Medtem pa mi po glavi letijo misli, ideje in skrbi, ki jih bom probal z novim jutrom rešit. Kaj nardit s faksom, koga vse je treba poklicat za fešto, ki bo čez 14 dni, kje dobit denar,itd. Zanimivo je tudi, da se v takih trenutkih spomneš na določene ljudi, ki so ti ostali v spominu in se sprašuješ, kaj počno te dni. Pa ne govorim o bivsih.com,ampak o sošolcih, sošolkah, prijateljev, ki jih že dolgo nisem videl. 

 

Kako se mi zdajle lušta ene kisik palčke, a kaj ko jih imajo v noč in dan-u, kar je pol ure stran. Bo treba počakat na jutro. Medtem pa se v ozadju vrti en komad, ki bo jutri 100% zanič, ko ga bom poslušal, ampak trenutno boljšega ne bi moral sam izbrati. Zakaj vse to? Mater mam čist zjeban bioritem. Namesto, da bi spal pišem zdaj te blodnje, ki ne bodo jasne ne danes, ne jutri. 

 

Zdej grem pa probat it zaspat, ker mi drugega ne preostane. Zunaj že čujemo ptičke ki pojejo, še malo pa bo sonce vzšlo... 

Ja čas je da se spet dobimo pa rečemo kako. Predlagan datum je 5.5.2007 to je sobota, in sicer na mojem vikendu v Prožinski vasi 76. Zemljevid bom objavil. Pričakujem čim večjo udeležbo, dogovoril pa se bomo en vikend v celju. Obeta se fešta do konca

Ja v soboto sem mel eno majhno fešto za rojstni dan. Tokrat se je stvar odvijala na Kopah, kjer smo feštali celo noč in še pol do opoldneva. Naspat sem se uspel šele v ponedeljek, hvala bogu za mb. Vse hvala, da ste prišli, upam da ste se zabavali jst vem da sem se. Sprememba lokacije mislim, da je tokrat ugajala vsem. Kaj naj še rečem, zapil sem svojo 21-ko do konca, upam da bo drug let tud tak. Hvala za še enkrat vsem za darila, posebej kolegom iz naših koncev, ki so mi podarili bon katerega bom pametno porabil za nakup opreme za motor.

 

 

 

 

V soboto oz. v nedeljo, mi je nekaj manjkalo in to sem danes ugotovil, ampak o tem kdaj drugič

Ta vikend je bilo izjemno lepo vreme, kar ste verjetno opazili. Jst sem ga preživel na cesti. V soboto smo dobili z kolegi ob 3 in vozili do pol sedmih. Strašno zadovoljn z izbrano smerjo in družbo. V nedeljo je bil čas za družinske obveznosti, kosilo pri omi itd. V ponedeljek pa spet tura po celju. Na poti iz žalca pa sem spoznal dva skuterista oz. enga skuterista in eno skuteristko. Potem smo se še malce vozili in počasi sem moral iti v mb.

 

Zanimivo pri vsem tem se mi zdi dejstvo, da se motoristi in skuteristi, kar tako spoznavamo na cesti in postanemo skupna družba. Nikoli še nisem videl kaj takega. Prej, ko sem imel sferco je bila stvar čisto drugačna. Noben te ni jebal za pet postov, zdej... Se spoznamo na semaforju :D in se gremo skupaj peljat. Resnično sem pozitivno presenečen, da so ljudje pripravljeni, kar tako na cesti sklepati nova poznanstva.

Včeraj zvečer ob 23 h sem dobil novo sestrično. 55 cm dolgo in 3,55 kg težko punca je nov sonček staršev Celestina in Dejana. Čestitke!!!

Portorož! V petek sem imel možnost obiskati (poslovno) to priljubljena obmorsko mesto. Lepo vreme, visoke temperature, človek sploh nima občutka da smo sredi marca. Turisti, pa so očitno pozabili na to. Kdo bi jim zameril? Mesto je polno hrvaških in italijanskih turistov, ki uživajo v "zimskem" soncu. Gostinski lokali sicer še niso v polnem zamahu, so pa zato hoteli polni. Da pa sem vedel, da sem v Portorožu pa me je prepričal račun, ki sva ga z kolegom Acom dobila na mizo. Za dve mali Laški pivi sva dala kar 7 eurov! Najprej sva se smejala natakarju, potem pa on nama. Vreme in okolje je bilo res prijetno in človek si lahko malce odahne in kaj kmalu pozabiš na vse. Ko uživaš na terasi ob pregrešno dragem piru, bi najrajši kar ostal in se utaboril na plaži do poletja. Včasih je enodnevni oddih v takem raju, tisto kar človek potrebuje, da se sprosti in vrne nazaj na delo.

 

Upam, da bom kmalu imel motor porihtan,ker bo moja prva distinacija Portorož. Če ima kdo željo se mi pridružit, grem naslednji vikend.

 

Zadnjič sem potoval z vlakom v Maribor, kot vedno. Ker ni bil navadnega vlaka, sem se peljal z Intercityem aka Pohorčan. Ko sem vstopil na vlak, sem poskušal najdi prazen kupe vendar brez sreče. Končno najdem kupe v katerem sedi ženska srednjih. Kaj kmalu sva se začela pogovarjati o vsem možnem. Ugotovila sva, da oba rada pleševa in da ženske njene starosti težko najdejo prave moške :). Pogovarjala sva celo pot do Maribora in morem priznat, da je tista ura potovanja zelo hitro minila. Končno prispemo v Maribor in kot ponavadi poberem stvari in iztopim. Po mene pride moj cimer Aljoša in se na poti domov pogovarjava, kaj je še v hladilniku za popit. V ponedeljek zjutraj se zbudim in se napotim v kopalnico. Cel zaspan in motolau ugotovil, da sem v sobi pozabil boksarce in svežo majco. Hm.. Kje pa je moj nahrbtnik? Iščem po celem stanovanju in nahrbtnika nikjer. Kličem Aljoša, če ga je mogoče on kam pospravil. O nahrbtniku ne duha ne sluha. Potem pa sem začel odvijat trak nazaj. Kdaj se spomnem, kje sem ga imel nazadnje. Aha! Na vlaku, vendar se ne spomnem, da bi prinesel domov. Spet kličem Aljoša, ali se on spomne, če sem imel prejšnji dan nahrbtnik seboj, ko je prišel po mene na postajo. Kmalu ugotovim, da sem nahrbtnik pozabil na vlaku. Na hitro si umijem zobe in se vsedem v kombija ter direkt na postajo. Na blagajni vprašam, kje imajo izgubljene predmete, oz. ali se je včraj zvečer našel kak nahrbtnik. Prijazna gospa me pošlje na SŽIP ali nekaj takega,ki predstavlja sindikat SŽ. Tam dobim tri različne odgovore. No v bistvu dva. Prvi: "Slovenske železnice nimajo več urada za izgubljene predmete", Drugo: " Žal, nismo našli ničesar". In kaj sem v bistvu izgubil. Nekaj majic, boksarc in dve super srajce, za katere mi je res žal. Po pogovoru z mamo po telefonu, ugotovim, da sem izgubil pol bunke(bodjole), nekaj konzerv in kisle kumarice. In mene sedaj zanima, kam gredo izgubljeni predmeti? Verjetno je skupina čistilcev, ki po vsaki končani vožnji očistijo vlak, imela tisti nedeljski večer odlično malico, in očitno tudi nekaj cunj za brisati so dobili :) Jeba!

 

Vse najboljše vsem ženam! Ampak res vsem, tudi tistim, ki si tega ne zaslužijo :)

 

 

Ne bom preveč nakladal, kaj je smisel vsega,življenja. Mnogi so o tem nardili cele debate, razprave, nekateri celo življenje iščejo smisel. Jst sem našel smisel, vsaj v svojem življenju. Denar, šola, služba to so vse stvari, s katerimi si "lepšamo" življenje. Vendar to ni to. Nobem na novo odkrival toplo vodo, ampak prvič v življenju razumem tiste, ki pravijo, da je smisel življenja ljubezen. To je to. Če je človek ljubljen, je največji bogataš na svetu. Bil sem zaljubljen, bil sem razočaran, ampak roko na srce, vredno je. Človek, ki ne ljubi ni človek. Je samo stroj oz. delček, ki funkcionira v tem velikem stroju, ki mu pravim življenje. Vsi iščemo pravo ljubezen. Nekateri jo najdejo prej, drugi kasnej, važno je dejstvo, da je za vsakega nekje ljubezen na tem svetu.

 

Ok. Dosti je bilo. Nea bom več nakladal :). Tisti, ki pa vejo o čem govorim, zdajle kimajo.

 

LP Bošti

Čas je za novi vpis. Novica, ki jo je definitivno vredno objaviti. Jaz in nekaj somišljenikov, smo se odločili da ustanovimo klub. V mesecu Aprilu bomo začeli funkcijonirati, kot klub, kjer se bomo furali,družili in žurali. Če bi se kdo nam rad pridružil, ga bomo z veseljem sprejeli. Starost ni omejena. Važno je, da imate skuter ali moped. Nekaj novega in zanimivega.

 

LP Boštjan

Kaj narediš ko imaš? Vsi se spopadamo z problemi. Finančnimi, osebnimi, ljubezenskimi,... Vendar vprašanje je kaj narediti? Obstajata samo dve vrsti ljudi. Nekateri ljudje se vdajo. Vse skupaj pustiš, se ti začne jebat. Nekateri se vdajo pijači,kurbam, klošarstvo. Tu pa tam, še malce pomisliš na vse skupaj, potem pa pozabiš. Vse dobro in fajn, živiš brezskrno življenje dokler ne začne davek trkat na vrata. Takrat je najboljše, da se s kombijem zapelješ v Dravo :). Imamo pa tudi druge ljudi. Borce. Spopadejo se z problemom na taktičen način. Preučijo problem in začnejo ugotavljati rešitev. To sem jaz. Včasih pomaga če že pozitivno razmišljaš in kaj kmalu rešitev pride na plano. Na koncu pa zvrneš ena jagra in svet je lepši. :) V Bistvu je razlika med borci in luzerji minimalna. Razlika je samo v tem, da se ne ubadajo z davki, pijemo pa vsi :) 

Spet v Mariboru in spet sem prišel do novih spoznanj. Naprej da pokomentiram Aly-jev komentar :). Delno se strinjam, delno pa ne. Res je, da moj prvi vpis v dnevnik bil vpisan, ko sem bil malce razočan. Ampak še vseeno stojim za svojimi izjavami. Kar se pa tiče komentarja, bom pa dal takšno repliko. Vsaka stvar je za nekaj dobra. Iz vsake zveze, avanture,... pride ena izkušnja. Včasih so te izkušnje dobre, včasih pa ne. Se pa strinjam, da mora biti človek "zmagovalec"(citiranje Aly-ja) po koncu vsake izkušnje, ker nas takšne stvari v bistvu krepijo in pripravljajo na življenje.

 

Važno je ostati prijatelja. Naslov mojega današnjega vpisa. Kratko in jedrnato. Če ti uspe ostati kolega z bivso.com si zmagal. To dokazuje, da sta dovolj odrasla, da se razideta na pameten način. Nič, dovolj za danes preden kej butastega napišem.

Živim novo življenje. Preselil sem se. Kupil nov motor. Spoznal kolega, ki mi je kot brat. Aljoša, Koroško-Štajerska naveza res podira vse!! In prišel do nove ugotovitve. Ugotavljam, da je zunaj veliko različnih tipov punc. So punce,ki dajo vse za zunanji videz, so punce ki dajo vse žur in pijačo, so punce, ki ne vedo kaj hočejo,so punce ki se samo "igrajo". Igrajo z fanti, ker jih je v resnici strah. In so punce, ki želijo samo eno stvar. Biti ljubljene. Te punce so mi všeč. Te punce vedo kaj hočejo. Vedo kaj pričakovati od fanta. Vedo kaj pričakovati od zveze in najbolj pomembno. So pripravljene v zvezo vložiti svoj del truda in srca. Res mi gredo na kurac punce, ki ne spoštujejo tega in pričakujejo, da bomo fanti naredili vse. Mogoče delam krivico, kateri punci ampak določene ženske pa si res ne zaslužijo nobene pozornosti, ničesar. Še manj pa ljubezni.

 

To so moje misli, če ima kdo kakšne druge argumente, veste kako me dobit in mi to dokažete

 

Lp Boštjan